Pot se je začela dan prej na Štajerskem. Iz domačega Ptuja so me odpeljali v Prekmurje k sodelavki. Pričakalo me je pravo prekmursko gostoljubje, nasmehi in topli stiski rok. Videla sem dobro staro Muro in se sprehajala ob zasneženih rečnih mrtvicah z mislijo na sončno jutro v Avstraliji.
Zjutraj smo odrinili proti Dunajskem letališču. Dobre tri ure je trajala pot iz Goričkega do tja. Čakanje je bilo najhujše, saj se ura ni nikamor pomaknila, me smo pa si že želele leteti. Končno smo dočakale let. Ob 14.35 uri se je pričel prvi del našega potovanja s postankom v Dubaju.
Letele smo z letalsko družbo iz Združenih arabskih emiratov, družbo Emirates. To je bilo zame prvič, da sem letela s tako velikim letalom na tako dolgo destinacijo. Letalo je bilo odlično. Čeprav sem sedela v ekonomskem razredu, so me na sedežu čakali odeja, vzglavnik, slušalke in TV ekran. Za začetek so mi ponudili toplo brisačo, da sem se lahko osvežila in me zbombardirali z oglasi o tem, kako ˝kulski˝ letalski prevozniki so. Nato sem imela na izbiro en kup filmov, TV serij, glasbe in ažurnih novic, povrh vsega pa s
mo še ves čas lahko spremljali, kje se nahaja naše letalo: Balkan, Črno morje, reka Tigris, Bagdad, Basra, Kuvajt in nenazadnje Dubaj. Tudi hrana je bila za čuda zelo okusna in med obroki so nas ves čas stregli z različnimi pijačami. Prav takšno razvajanje sem potrebovala. Po ogledu dveh filmov in enem toplem obroku smo pristali na mednarodnem letališču Dubaj. Ura je bila po lokalnem času 22.55.
Pogled za zastrtimi zavesami na letalo družbe Emirates |
TV ekran za spremljanje filmov in TV serij, telefon za klice na/iz letala, USB priključek, polnilec za prenosne računalnike… Res impresivno
|
No Response to "Odhod v Avstralijo"
Objavite komentar