Don't worry about the world coming to an end today. It is already tomorrow in Australia (Charles M. Schulz).
Pravijo, da je Avstralija tako velika, da jo bolje od Avstralcev samih poznajo tujci, predvsem turisti, ki zadnja leta še posebej množično ˝raziskujejo˝ njena obalna, bolj razvita turistična območja vzdolž Velikega koralnega grebena in naprej do velikih mest proti jugu. Skoraj vsakdo pa se odpravi vsaj na dvo- ali tridnevni izlet v Rdeče osrčje Severnega teritorija, v območje znamenitega Ayers Rocka, največjega monolita na svetu.
Avstralijo, ta največji otok sveta in obenem najmanjši kontinent, bi enostavno težko opisali drugače kot deželo nasprotij, čeprav beseda zveni morda preveč vsakdanje in brez domišljije. Za to je seveda več razlogov, brez dvoma je med njimi v ospredju ozemeljska razsežnost dežele. Ta že samo glede na geografsko lego in velikost ponuja številna območja, ki se med seboj močno razlikujejo, a so vendarle globoko vtkana v ozemeljsko celovitost kontinenta.
Avstralija je najbolj sušna in najbolj ravna celina na Zemlji. Leži pod ekvatorjem, na južni polobli, kjer zato praznujejo božič in novo leto pod poletnim soncem, nočno nebo pa jim razsvetljujejo zvezde Južnega križa. Podnebje na severu je tropsko in proti jugu prehaja v zmerno. Zato tropski pragozd na severu ni nikakršna redkost, prav tako kot tudi niso zasneženi hribi na jugu. Štiri prostrane puščave in neskončne rdeče ravnine so skoraj nenaseljeno rdeče osrčje dežele, saj velika večina prebivalstva živi v območju rodovitnega vzhodnega obalnega nižavja, ki ga od ravnin v notranjosti loči Veliko razvodno gorovje. Zahodna obala je v primerjavi z vzhodno divja in tudi razmeroma neobljudena, razen nekaj večjih mest. Toda ta, v očeh mnogih puščavska, z grmičevjem in na vzhodnem delu z neskončnimi evkaliptovimi gozdovi porasla dežela je v resnici urbana, tehnološko napredna in zelo razvita država z visoko življenjsko ravnijo. Dežela je največja izvoznica volne na svetu, med njihove glavne proizvode pa štejejo pridelava govejega mesa, sladkornega trsta in pšenice. Svetovna znana je po rudnikih in izdelkih iz opala, od rud pa je najbolj pomemben boksit, čeprav je dežela bogata tudi z drugimi rudninami, tudi zlatom.
Avstralci so zagotovo eni najprijaznejših ljudi na svetu. Prijaznejši v primerjavi s prebivalci na jugu so sicer čisto na severu, toda nikjer v Avstraliji se obiskovalec ne počuti nelagodno ali slabo. Vselej so pripravljeni priskočiti na pomoč, če ne z drugim, vsaj z nasveti ali s nasmehom in prisrčnim pozdravom. Radi se pogovarjajo, ni jim odveč, če jih kar koli povprašaš. Zanima jih, od kod si, o Sloveniji želijo slišati vse in več…
Čeprav so kontinent avstralski staroselci naselili že pred skoraj petdeset tisoč leti, je prvi Evropejec Willem Janszoon stopil n a avstralsko celino šele leta 1606. Angleški pomorščak James Cook sicer velja za ˝uradnega˝ odkritelja Avstralije, toda kontinent so pred njim doživeli tako portugalski kot tudi nizozemski pomorščaki. Domnevajo pa, da so še pred njimi na takrat neznani celini pristali že Bugi – trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji. Naseljevanje kontinenta ter z njim ˝uradni˝ začetek zgodovine dežele sega v obdobje po letu 1770, ko se je Cook s svojo ladjo zasidral v Botany Bayu, enem od zalivov blizu današnjega Sydneya, in območje razglasil za britansko. Poimenoval ga je Novi Južni Wales. Osem let kasneje so po osemmesečni plovbi na območje današnjega Sydneya prispeli prvi naseljenci – britanski kaznjenci, in ustanovili kolonijo.
Danes je Avstralija parlamentarna zvezna monarhija z nekaj več kot dvajsetimi milijoni prebivalcev, ki živijo v šestih zveznih državah in dveh zveznih teritorijih. Glavno mesto je Canberra, razmeroma mlado mesto s sodobno arhitekturno zasnovanim parlamentom, ki si ga vsak dan lahko brezplačno ogleda več tisoč domačinov in turistov. Britansko kraljico kot državnega poglavarja zastopa generalni guverner.
V Avstraliji živi nekaj najredkejših živalskih vrst na svetu, med njimi vrsta sesalcev vrečarjev, kamor sodijo koala, kenguru in vombati. Značilno zanje je, da se njihovi mladiči skotijo v zgodnjem stadiju razvoja in najdejo nato zavetje v materini kožni vreči, kjer ostanejo do konca razvojnega obdobja, pritrjeni na eno od materinih mlečnih bradavic. Takšno prehranjevanje in odraščanje zarodka pomeni popoln način prilagoditve življenjskim razmeram v deželi, kjer lahko sušna obdobja trajajo tudi po več let. Tudi rastlinski svet Avstralije je zelo raznolik in glede na vrste zelo številen. Goličavja in grmičevja dajejo zavetje več tisoč vrstam cvetnic, v tropskih deževnih gozdovih na severu dežele pa uspeva na stotine različnih vrst dreves. Najbolj značilno drevo Avstralije jer gotovo evkalipt, visoko drevo z mehko, svetlečo debelno skorjo, z razvejano krošnjo in debelimi gumijastimi listi, ki lahko dolgo ohranijo vodo, njegove korenine pa segajo globoko v zemljo.
Prvotni prebivalci Avstralije so tako imenovani aborigini. Sami te besede ne slišijo prav radi, kar verjetno izvira iz obdobij, ko so jih novi naseljenci zatirali in z njimi ravnali vse prej kot človeško. Domačini so do prihoda belcev živeli sicer primitivno, a v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim daje vodo in hrano, je po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem. Če pustimo ob strani vse spore in spopade z belimi naseljenci, ki so privedli do tega, da se je njihovo število v 150 letih z nekdanjih tristo tisoč zmanjšalo na le nekaj več kot 40 tisoč, kolikor jih živi v Avstraliji danes, je več kot zgovoren že podatek, da so v državi šele leta 1967 ustanovili zvezni program za pomoč domorodcem, kar je med drugim pomenilo tudi pridobitev volilne pravice… V velikih mestnih središčih jih tudi danes skoraj ne srečaš, razen na severu in seveda v rdečem osrčju dežele.
Boris Bogataj, Avstralska razglednica: Na drugi strani sveta
(Revija Gea, letnik IX, številka 12, str. 18-21)
No Response to "O deželi tam spodaj"
Objavite komentar