Neduška bloga: Whitsunday Islands (9.3.2010)

Whitsunday Islands (9.3.2010)

08:59

Neduska

9. marec. OMG! Hrbet me peče, stopala me pečejo, dekolte me peče, par urc na kvazi soncu in že sem vsa rdeča in opečena. Danes smo šli jadrat. Budnica je bila že ob 6h, nič zajtrka. Ko sem odprla vrata sobe, prvo kaj sem zagledala, je bil naliv. Deževalo je in že sem za dobro jutro klela. Spravile smo se proti avtobusni postaji, kjer nas je pobral avtobus in odpeljal do pristanišča. Tam smo se vkrcale na jadrnico Camira (po aboridžinsko ˝iz vetra˝), ki se je včasih imenovala Tsunami(!) in bile še zmeraj popolnoma poklapane zaradi dežja. Camira je 26m dolga barka lila barve, s trampolinom in dvema jadroma. Pognali smo se na pot, se nekaj časa vozili nato pa nas je spet popolnoma zalil dež. Lilo je kot iz škafa! Posadka se je odločila in nam dala posebna oblačila (podobna potapljaškim, ki se jih nosi kot zaščito pred meduzami) in potem smo vsi, nekoliko boljše volje, skakali bosi po dežju in se enostavno prepustili vremenu.

Kaj hitro smo prispeli do otokov Whitsunday Islands (http://en.wikipedia.org/wiki/Whitsunday_Islands). Gre za sklop 74 otokov, ki so bili nekdaj del gorske verige. To je po ledeni dobi zalila voda in jo izolirala od kopnega. Otoke je najprej odkril nihče drug kot sam James Cook (poimenoval jih je po britanskem festivalu Whitsunday) in od takrat naprej jih občudujejo še številni turisti.

Otoki so zanimivi predvsem zato, ker se z njimi začne sloviti koralni greben. Poleg tega obale prekriva poseben silikaten pesek, ki se ti ne ugreza, ki se ti ne lepi na noge in ki ni ves peklensko vroč od sonca, ko hodiš po njem.

Preden smo dejansko prišli do ene teh slovitih peščenih plaž, smo se najprej lotili še snorklanja oziroma potapljanja na dah. In to je bil moj najljubši del izleta! V snorklanju, ki ga prej še nisem poskusila, sem odkrila neverjeten užitek. Že res, da sem rabila nekaj časa, da sem ugotovila, kako se sploh uporablja masko, cevko in plavutke, ampak ko sem prvič pravilno zadihala, zaplavala in se dejansko prepustila, je bilo naravnost fantastično. Plavati med jatami pisanih ribic, videti živopisane korale in na splošno vso prečudovito delo matere narave je bilo resnično fascinantno. In še deževat je nehalo. Kaj še češ lepšega:)

Po snorklanju je sledilo jadranje do ene najlepših plaž na svetu – Whiteheaven beach in kopanje na njej :) Žal ne brez obvezne neoprem obleke, ker nikoli ne veš, kdaj lahko kakšna meduza udari. Po plavanju je sledilo kosilo- ruski bife s pestro izbiro jedače, pijače in piva Carlton Mind. Siti in rahlo opiti smo nadaljevali z jadranjem okrog otokov in proti večeru počasi pripluli nazaj v Airlie Beach.

To jadranje je bil eden boljših izletov, ki smo ga doživele, čeprav smo na začetku res imele slabo vreme, ki pa se je čez dan hvala bogu popravilo! :)

Ob prihodu nazaj sem najprej opazila, da sem dejansko opečena, kljub temu da ni bilo veliko sonca. Takoj sem si nabavila kremo z aloe vero in si začela hladiti kožo. In nato ugotovim, da imamo majhnega kuščarja v sobi. Ki se plazi med prtljago punc, s katerimi si delimo sobo. Svašta. Ni kaj, bil je dober dan.