11. marec. Za mano je bilo 9 ur vožnje s Greyhound avtobusom in spala sem fucking nič. Kot prvo me je vse še vedno ful peklo od sonca. Potem klima je totalno mrzlo pribijala – normalno, tu so vsi nori na klimo, norci!!! Šofer je dirkal 100 na uro in se drl, naj ne zapiramo klime nad glavami, da bo lahko ves avtobus enakomerno hlajen. Sedeži so se mi zdelo premajhni in zelo trdi in nikamor nisem mogla dati svojih nog. Po noči nespanja oziroma borih poskusih smo se ob 6h in 40 minut končno znašle v Cairnsu. Kako drugačna temperaturna razlika se čuti. In kako drugačna vegetacija je vse naokrog. Šele s prihodom v Cairns mi je postalo jasno vso to nesmiselno ufuravanje klime. Celo v hostlu (http://nomadshostels.com/hostels/australia/cairns-esplanade-backpackers), v naši 4 posteljni sobi smo imele vgrajeni dve različni klimatski napravi!
Sam hostel je drugače čisto simpatičen in zelo blizu obale. Ponovno smo imele veliko sreče s sobo in s četrtim prijaznim cimrom, ki je prihajal s Fidžija in mu je bilo ime Sunny.
Na recepciji smo si rezervirale izlet na koralni greben in vse preostale organizirane izlete iz Cairnsa. Zatem smo se podale malo naokrog in si s seboj vzele kopalke. Seveda tudi tokrat kopanje v morju ni prišlo v poštev zaradi dobrih starih marine stingers meduz. Imajo pa zato v Cairnsu velik brezplačen javni bazen, v katerem se lahko skupaj z ostalimi turisti, domačini in staroselci pošteno namočiš. In točno to smo delale preostali del dneva, poležavale, namakale in brale knjige.
Cairns -urejena promenada ob morju, v katerem se žal ni mogoče kopati |
To niso ptice, ampak velika jata netopirjev imenovanih ˝leteče lisice˝ |
Napis ob mestnem bazenu in plaži |
No Response to "Prvi dan Cairnsa (11.3.2010)"
Objavite komentar