Neduška bloga: Port Arthur – najbolj zloglasen zapor na Avstralskih tleh

Port Arthur – najbolj zloglasen zapor na Avstralskih tleh

11:17

Neduska

Na oblačen popoldan smo končno prispeli do atrakcije dneva. Dobili smo dobri dve uri časa, da si ga samostojno ogledamo.

Port Arthur ni samo zapor. Port Arthur je dejansko velik kaznilniški kompleks. Žal so danes od njega ostale samo še ruševine, saj ga je konec 19. stoletja doletel velik požar. Sprehod skozi ruševine mi je šele razkril, kako razsežen je dejansko bil. Kot eden najbolje ohranjenih spomenikov zgodnjih kolonialnih dni v Avstraliji je pričal o trpkih izkušnjah jetnikov, ki se nikoli več niso vrnili nazaj v rodno Anglijo. Skoraj 12.500 kaznjencev je s težaškim delom v obdobju med letoma 1830 in 1877 zgradilo pravo mesto z infrastrukturo, ki je omogočala samostojno delovanje in preskrbo naselja. Največja in izstopajoča stavba je štirinadstropna Penitentiary, kaznilnica, v katerih se je v majhnih celicah trlo tudi do 800 kaznjencev. Posebnost Port Arthurja je prav tako ločen zapor, ki so ga zgradili leta 1848 in v katerem so bili zaporniki v popolni izolaciji. Zgrajen je bil po vzoru zapora v Londonu, kjer so fizično kaznovanje nadomestili z osamo in strogim režimom. Jetniki so živeli v ločenih celicah, med njimi so bili prepovedani vsakršna komunikacija in stiki.

Na vrhuncu delovanja, okrog leta 1850, je bilo v kaznilnici več kot 1100 zapornikov, ki so v težkih vremenskih razmerah in pomanjkanju delali na žagah, v opekarnah, kovačnicah, rudnikih, mlinih ter na poljih in v gozdovih okrog naselja. Leta 1856 so kazenske transporte iz Anglije ustavili, s čimer se je hitro zmanjšal pomen kaznilnice. Dokončno so jo zaprli leta 1877. In zatem je sledil požar.

Port Arthur je žal znan še po eni tragediji, ki se je zgodila leta 1996. Takrat je moten domačin na kraju izvedel pravi strelski pohod, ma kaj pohod, masaker in ubil 35 ter ranil 21 obiskovalcev. V pričo in spomin na ta dogodek je na mestu ubojev postavljen spomenik vsem umrlim.

Dve uri sprehoda sta dokaj hitro minili. Za tem smo se imeli možnost še zapeljati z ladjo do otoka mrtvih oziroma Isle of the Dead, kjer je končala večina umrlih kaznjencev. Izredno zanimiv je bil prav tako interaktivni muzej. Pred vstopom vanj je vsak obiskovalec prejel karto s simboli, ki bi naj predstavljali enega od zapornikov in potem si moral svojega zapornika v muzeju tudi poiskati. Ime mojega sem žal pozabila, sem pa zvedela o njem to, da je prišel v Port Arthur, ker je ukradel konja in se ga je zato smatralo kot izredno nevarnega za družbo! Včasih so kazni bile resnično ekstremne in v današnjem času je kar težko verjeti, da si lahko bil zaradi ene kraje deportiran na drugi konec sveta, od koder se je le redko komu uspelo vrniti nazaj v rodno deželo.