02:16
Neduska
5 marec. Danes je bil dan za organiziran izlet na sloviti Blue Mountains. Pa se je začel bolj klavrno. Zbudile smo se ob 6h, pozajtrkovale in pičile pred hostel. Tam nas je že čakal vodič Jimmy, skupaj s še 16 drugimi potniki. Niti približno ni bil tako fajn, kot so bili tasmanski vodiči, je pa res, da je imel opravka z večjim številom potnikov in ni bil tako aktiven.
Najprej smo se peljali do olimpijskega parka, kjer so leta 2000 potekale poletne olimpijske igre (http://en.wikipedia.org/wiki/2000_Summer_Olympics). Dandanes sicer ogromna olimpijska vas večino časa sameva, občasno pa v njej še organizirajo kakšne športne dogodke in koncertne prireditve. Na kratko smo se ustavili in pofotkali okolico. Ko sem ugotovila, da nimam fotoaparata s sabo, je za mene bil dan že pokvarjen.
Najprej smo se peljali do olimpijskega parka, kjer so leta 2000 potekale poletne olimpijske igre (http://en.wikipedia.org/wiki/2000_Summer_Olympics). Dandanes sicer ogromna olimpijska vas večino časa sameva, občasno pa v njej še organizirajo kakšne športne dogodke in koncertne prireditve. Na kratko smo se ustavili in pofotkali okolico. Ko sem ugotovila, da nimam fotoaparata s sabo, je za mene bil dan že pokvarjen.
Sledila je vožnja do vznožja Blue Mountains, kjer smo si najprej ogledali kenguruje v naravnem rezervatu, kar je bila lepa izkušnja. Zatem je sledil naš t.i. ˝bush walk˝, po uhojeni poti (vklesani v skalo) do slapov Wendworth falls (http://en.wikipedia.org/wiki/Wentworth_Falls,_New_South_Wales). Krajši pohod bi mi bil veliko bolj všeč, kot mi je bil, če nebi začelo deževati in to vedno bolj. Izkušnja hoje ob skalah in na robu prepada ni bila več tako mikavna, ker mi je zaradi dežja na poti nenormalno drselo, kar me je nekoliko strašilo.
Po sprehodu smo imeli krajši postanek za malico in privoščila sem si tipično mesno oziroma piščančjo pito. In potem je začelo liti kot iz škafa. V mestu Kotomba bi si naj ogledali svetovno znamenitost, kamnito formacijo imenovano Three sisters, vendar je bilo tako slabo vreme, da smo zaradi megle, ki se je spustila med gorovje, videli le eno od sester. Tri sestre drugače izgledajo takole: http://en.wikipedia.org/wiki/Three_Sisters_(Australia).
Sledila je vožnja do Blue Mouintains Scenic World (http://www.scenicworld.com.au/), v dolino obkroženo z modrim gorovjem, kjer si lahko izbral eno od mnogih sprehajalnih poti in si ogledal deževni gozd. Sprehod je zaradi nenormalnih padavin odpadel, tako da smo se do deževnega gozda spustili kar z gondolo. Po kratkem postanku v gozdu smo se vrnili na vrh z gorskim vlakom. Trasa vlaka je bila pod kotom 52° stopinj (kar je bilo nenormalno strmo) in vožnja s tem vlakcem je bila skoraj edino, kar mi je bilo na tokratni turi všeč. Ko smo se vrnile nazaj v hostel, sem ugotovila, da je moj fotoaparat spravljen na varno v sobi in odvalil se mi je kamen od srca :)
Zvečer smo bile dogovorjene, da se dobimo na pijači s kolegom, ki je prav tako prišel na potovanje v Avstralijo. Zasidrali smo se v prvem najbližjem pubu in začeli degustacijo lokalnega točenega piva. Za informacijo, izredno priporočam pivo Pure blond, ki je bilo res dobro! In tako se je še en dan v Avstraliji lepo zaključil.
ANZ Stadium
Olimpijska bakla
Alfa samec
Kengurujčki v naravnem rezervatu
Golobčki s čopki
Blue Mountains
Modro gorovje drugič
Naša sprehajalna pot je bila vklesana v skalo
Kako izgleda nacionalni park
Wenthworth Falls
Slapovi na poti
Sprehajalna pot ob slapovih in prepad
 |
| Ena od sester, zavita v meglo in deževne kapljice |
Posted in 
